Ali smo ob rojstvu res nepopisan list papirja

Hmmmm….. razmišljam 

5. bhava ali hiša, v Djotišu je druga dharma bhava in zato je zelo povezana z našim namenom. Govori o naši ustvarjalnosti. 

Govori o tem kakšna so naša razmišljanja, kaj zaposluje naš um. V Djotiš je vpeto vedsko prepričanje, da v vsako življenje s seboj prinesemo neko kvaliteto, ki smo jo že pred rojstvom skozi številne izkušnje do visoke stopnje razvili. 

In ne dolgo časa nazaj, sem prišla sama do tega zaključka, da nismo nepopisan list papirja, ko se rodimo, kot nam rečejo. 

Vsi smo prišli na ta svet z nekim namenom. Vsak s svojim.

V 5. hiši gledamo tudi otroke. 

To mi nikdar ni šlo skupaj . 

Kako sta si lahko dva otroka, iz iste družine, iz istega gnezda, lahko tako različna. Kako naj bosta potem nepopisan list papirja? Ali ga potem jaz popišem? 

In sem ugotovila, da je vsak prišel z nekim namenom na ta svet. Z namenom je prišel k meni, da mene nekaj uči. In naši otroci so vsekakor naši najboljši učitelji. In vsak od njiju mene uči nekaj drugega. Hčera me uči ljubezni in zaupanja. Sin me uči vztrajnosti, potrpežljivost in izkazovanja čustev. Vse se vrti okrog ljubezni. 

Če hočem biti dobra mama moram biti vzor in zgled svojim otrokom. Kje bosta dobila več tega, če ne v družini. Dokler nisem tega spoznala je bilo marsikaj tudi v moji družini nerazumljivega. 

Želela sem uveljavljati svojo voljo, ki jo otroka nista sprejemala. Onadva nista bila nepopisan list papirja. Onadva sta bila dve mali osebici, ki jima je že v naprej določeno kaj in kako bosta delovala. 

Že vnaprej je zrisan zemljevid, ki ga jaz z Djotišem vidim, potem ju pa lahko samo usmerim, kam naj gresta. S tem jima pomagam, da jima bo lažje. In meni seveda.  V razumevanju je moč .

Ko spoznaš, da so to samo mala bitja, s svojo voljo in svojimi strahovi, ki so jih prinesli na ta svet. S svojimi odločitvami, jih začneš spoštovati. 

Spoznala sem pa še nekaj drugega. 

Tudi mi smo tisti mali otroci v večjih ”pakungah” ampak če malo pomisliš, občutki, ki so v nas, so enaki kot so bili, ko smo bili majhni. Sploh, če jih nismo uspeli izraziti, sprejeti, pozdraviti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.